Pariz je mesto, za katerega bi potrebovali več kot eno življenje, da bi ga dodobra spoznali. Je mesto ljubezni, zgodovine, kulture, opevajo ga pisatelji, pesniki in režiserji. Je dom šansona, vrhunske francoske hrane, zadnje mode in Mone Lize. Vsi, ki ga še niso, ga želijo videti, tisi ko ga že, pa se tja vračajo. Zakaj ne bi bil med njimi tudi ti?
Sprehod po Parizu
Pariz je lep na več načinov. Woody Allen trdi, da je najlepši v dežju, drugi menijo, da je najlepši, ko je sončno, večina pa, da je najlepši v vsakem vremenu. Privošči si sprehod po mestu, oglej si znamenitosti in se pusti presenetiti skritim uličicam, trgovinicam in kavarnam. Začni na aveniji Champs-Élysées in se povzpni na Arc de Triomphe, kjer se odpre eden najlepših pogledov na Pariz. Nadaljuj po Elizejskih poljanah do Tulerijskih vrtov, za katerimi se skriva eden najboljših umetniških muzejev na svetu, slavni Louvre. Če pot nadaljuješ po Rue de Rivoli, te ta pripelje do otoka Île de la Cité, kjer se nahaja katedrala Notre-Dame s starorimsko kripto in cerkev Saint-Chapelle s prelepimi vitraži. Nato se sprehodi na jug v Latinsko četrt, a pozor: glavne ulice te četrti so precej turistične, če pa zaviješ za kakšen vogal, se boš hitro “izgubil” med prisrčnimi in slikovitimi uličicami, polnih kavarnic in majhnih trgov. V njih si boš oddahnil od turističnega vrveža, če pa se le prepustiš toku, lahko na imeniten način raziščeš manj znane kotičke Pariza. Sredi Latinske četrti boš naletel še na Panteon, če pa se od tam obrneš na zahod, prideš do Luksemburških vrtov, kjer si lahko oddahneš na klopci ali zelenici in za trenutek odklopiš možgane. Severno od vrtov se nahaja cerkev Saint Sulpice, ki jo morda poznaš iz Da Vincijeve Šifre, pa tudi če je ne, je več kot vredna ogleda. Če se boš vsaj površno držal teh navodil, bo tvoja ura sedaj kazala že sredino popoldneva, tako da je čas, da se v kakšni kavarni ustaviš na croissantu in kozarcu vina, ali pa si privoščiš obilno pariško pojedino.
Arc de Triomphe in Eifflov stolp. Kateri ponuja lepši razgled?
Slavolok zmage in Eifflov stolp sta dve izmed znamenitosti, brez katerih Pariz ne bi bil takšen, kot je. Prvi je svojčas simboliziral moč države, drugi njeno razvitost. Oba pa ponujata izjemen razgled. A kateri je lepši? Veličino slavoloka nedvomno zasenči Eifflov stolp. Z več kot 300 metri višine je ta v začetku osovražen stolp postal nepogrešljiv del pariške panorame. A problem je v tem, da iz Eifflovega stolpa ne moremo videti Eifflovega stolpa. Če pa se povzpnemo na precej nižji Slavolok zmage, pa se nam pred očmi odpre prelepa mestna panorama, kakršno poznamo z razglednic. Na tisoče streh, dreves, bulevardov in… Eifflov stolp. Vsekakor priporočamo, da se povzpneš na oba. A glej, da se boš na Eifflov stolp povzpel zgodaj, zgodaj zjutraj, saj se boš s tem izognil trumam turistov in večurnemu čakanju v vrsti.
Pariške legende in muzeji
Pariz je poln zgodovinskih krajev, povezanih z zanimivimi zgodbami, dogodki in skrivnostmi. Nekateri spominjajo na vesele dni, nekateri na mračnejše, vsi pa so vredni ogleda. A ker jih je preveč, da bi si jih ogledal v enem tednu, ti za začetek svetujemo sledeče.
Montmartre in Moulin Rouge
Montmartre je znan kot umetniški del Pariza. Je četrt, kjer so se v 19. in 20. stoletju zbirali umetniki, kot so Ernest Hemingway, Salvador Dali, Vincent Van Gogh, Pablo Picasso, Claude Monet in F. Scott Fitzgerald. Umetniški pridih ima še danes, saj se tam še zdaj radi zbirajo umetniki in intelektualci. Ulice so polne galerij, kavarnic in zanimivih trgovinic. Četrt leži na precej visokem hribu, kamor vodijo stopnice, na vrhu hriba pa se bohoti znana cerkev Sacre-Coeur. Iz terase, ki jo obdaja, se odpira veličasten pogled na velemesto. Če se boš podal v Montmartre, se ustavi tudi v znamenitem kabareju Moulin Rouge, ki se nahaja na južni meji četrti.
Pokopališče Père Lachaise
Pokopališče Père Lachaise je eno najbolj znanih pokopališč na svetu, predvsem zaradi znamenitih ljudi, ki so tam dobili večno počivališče. Med njimi so Honoré de Balzac, Sarah Bernhardt, Frédéric Chopin, Jim Morrison, Édith Piaf, Camille Pissarro, Gertrude Stein in Oscar Wilde. Pokopališče samo je v zadnjih desetletjih postalo nekakšna turistična znamenitost sama po sebi, zato lahko ob znanih grobovih naletiš na gnečo.
Rue Mouffetard in Latinska četrt
Latinska četrt se nahaja na južnem bregu Sene. Zaradi bližnje univerze Sorbone je vedno privlačila mladino, študente in intelektualce, zaradi česar je vedno živahna, sproščena, v njej pa ne manjka zabave. V njenem osrčju leži Roue Mouffetard, lepa in živahna ulica, polna kafičev in ne predragih restavracij.
Katakombe
Pariške katakombe so ostanek bolj temačnega dela francoske zgodovine. Tuneli so dolgi več kilometrov, nihče ne ve zares, koliko. V njih je pokopanih kakšnih 6 milijonov ljudi, ponujajo pa vpogled v temačnost življenja v predmoderni dobi.
Muzeji
Pravijo, da so najboljši pariški muzej kar njegove ulice. To, kar na ulice ne sodi, pa je zbrano v nekaj najboljših muzejih na svetu, ki jih premore to mesto. Oglej si Louvre, kjer je na ogled kakšnih milijon umetniških del, vključno z znamenito Mono Lizo. Musée d’Orsay je namenjen impresionističnemu slikarstvu, ki so ga razvili prav Francozi in gosti dela velikanov, kot so Degas, Monet, Manet, Van Gogh, Cezanne, Renoir in Gauguin. Vreden ogleda pa je tudi Musée de l’Orangerie, namenjen Monetu, Picassu, Modiglianiu, Matissu in ostalim velikanom slikarstva.
Versailles
Palača sončnega kralja. Ogromna predbaročna palača Ludvika XIV. je bila nekoč simbol absolutistične kraljeve moči in veličine Francoskega kraljestva, danes pa velja za morda najlepši dvorec (če ne kar dvor) na svetu. Sprehodi se po njenih sobanah in vrtovih ter spoznajo, kako so nekoč živeli nesramno bogati plemiči, medtem, ko so na pariških ulicah stradali navadni ljudje. Palača leži na obrobju Pariza, dostopna pa je z podzemno železnico.
